Spoštovani zbrani, dame in gospodje.

Danes smo se zbrali na slovesnosti, v sklopu katere bomo odkrili kip osebe, o kateri Lendavčani morda še niti niso slišali – z izjemo nekaj strokovnjakov s tega področja. Govorimo o Bálintu Bellosicsu, pedagogu in etnologu, ki ni rojen v Lendavi, ni bil pokopan tukaj, pa tudi njegovo delovanje ga ne veže v prvi vrsti na ta okoliš. Njegovo ime ni bilo znano, tako kot ne ime Györgya Kultsárja ali Györgya Zale – če izpostavim le nekatera bolj zveneča imena. Njihovi zanamci so poskrbeli, da njihove zasluge niso potonile v pozabo, in da jim posvečamo zasluženo pozornost tudi v domačem kraju. Lani smo slovesno odkrili kip Sándorja Szúnyogha, morda bo že letos kip pesnika Lajosa Vlaja znova krasil kakšno ploščad, a seznam je še dolg, na njem je zapisano ime grafika Štefan Galiča, slikarja Zoltána Gáborja, in zaslužen je še marsikdo.

Bellosics pa je kljub vsemu tudi Lendavčan. Rodil se je na današnji dan, leta 1867 v sosednjem Rédicsu, njegova družina se je – ko je bil Bellosics Bálint star 5-6 let – preselila v Lendavo. Njihova hiša se je nahajala v Kolodvorski ulici, nasproti današnje železniške postaje – deli te hiše še danes stojijo. Njegov oče, Bellosics János je bil premožen gospodar, eden od znanih oseb tedanje meščanske družbe v Dolnji Lendavi. Mati, Karolina Petek je bila rojena v Gornji Lendavi, na Gradu, njen oče pa je bil doma iz Tišine. Imel je torej slovenske in madžarske korenine, kar je pustilo svoj pečat tudi na njegovem ustvarjanju. Bellosics je bil eden prvih etnologov v Hetésu, in je hkrati prvi objavil publikacijo na temo narodopisje tedanjih Slovencev na Madžarskem – v madžarskem in nemškem jeziku. Preučeval je ljudsko pesništvo, verovanje, ljudske običaje, noše, arhitekturo, in številne druge etnološke značilnosti.
Po končanem šolanju v Budimpešti se je želel kot učitelj zaposliti v Čakovcu, a so ga namestili za pomočnika učitelja v Bajo. Tam si je ustvaril družino, imenovali so ga za učitelja, in pozneje za ravnatelja. Dejaven je bil tudi kot pedagog. Ustanovil je prvo ljudsko višjo šolo. Preučeval je narodopisje Baje in okolice, ter južnoslovanskih in nemških manjšin. Neke zime je staknil pljučnico, kar je postalo zanj usodno, 15. januarja 1916 je umrl, star 49 let.

V spomin Bálintu Bellosicsu so postavili spomenik v Baji, v Zalaegerszegu in v Rédicsu. Obdobju, ki ga je preživel v Lendavi, se poklanjamo s tem kipom. Mesto, ki ga je takorekoč oboževal, ga s tem dejanjem simbolno sprejema nazaj, tudi Bálint Bellosics se je vrnil domov.

O spomeniku bi rad še dodal, da se na njegovem vznožju nahajajo osnovne informacije o Bellosicsu, pa tudi koda QR. S pomočjo telefona ali katere druge naprave lahko s to kodo odpremo spletno stran, kjer najdemo podrobnejše informacije. Poleg tega bo kip del programa Layar, s čimer bo podobno omogočen dostop do spletne strani tako, da se poslika kip.

V spomin na Bellosicsa je danes potekala znanstvena konferenca, po odkritju spomenika bomo odprli tudi razstavo. O njegovem življenju priča tudi publikacija v madžarskem in slovenskem jeziku. Po odkritju spomenika se bo program nadaljeval v dvorani. Vljudno vabljeni.

dr. Halász Albert
Odkritje kipa Bellosics Bálinta
Lendava, 10. oktober 2013